Nosilka preobrazbe
(metamorfoze) je življenjska sila
Z razvojem sodobne
znanosti se je poglobil vpogled v funkcionalno zvezo telesnega in
duhovnega svet, kar dopušča celostno obravnavo živih bitij. Na teh
spoznajih temelji tudi metamorfna metoda, ki postavlja v
ospredje misel, da je življenje stvarjenje, ki je v nenehni
preobrazbi, nosilka preobrazbe (metamorfoze) pa je življenjska sila.
Življenje je sila, ki tudi zdravi, zaradi zakrnele sposobnosti po
samoozdravitvi pa je potreben zdravilec - praktik, ki je katalizator,
s pomočjo katerega sposobnost ponovno odkrijemo. Vsaka celica že v
trenutku nastanka ima svojo elementarno zavest, zato lahko
rečemo, da se življenje začne s spočetjem. Naše kasnejše življenje ima
svoje korenine v tej prenatalni fazi, ki na nas bistveno vpliva.
Dejavniki v času spočetja oblikujejo vzorec našega življenja, saj smo
v najbolj notranjem bistvu tista zavest, ki se je razvila kot rezultat
vseh vplivov, ki so bili prisotni ob spočetju. Metamorfna metoda
postavlja s središče prenatalno dobo, zdavilec pa je katalizator, ki
sprošča abstraktno časovno strukturo časa zorenja v maternici.
Metamorfoza - lastna
duhovna rast
Metamorfna metoda uči, da
se ta struktura zrcali na telesu zlasti na nekaterih delih stopal,
rok in glave, kjer je s pomočjo tehnike zdravilca mogoče doseči
metamorfozo v smislu lastne duhovne rasti. Najpomembnejši vidik
metamorfne metode je močna duhovna naravnanost zdravilca, ki mora
prepoznati in občutiti življenjsko energijo pacienta, vendar nanjo ne
sme vplivati, jo dovajati ali jo odstranjevati.
Zdravilec mora biti zgolj katalizator, ki ve, da je življenjska
energija pacienta generator sprememb. Zdravitelj se ne sme
ukvarjati z bolezenskimi znaki pacienta in jih poskušati
pozdraviti, prav ta odnos do bolezni pa predstavlja pomembno razliko
med metamorfno metodo in metodami alternativne medicine.
Metamorfoza je proces sprememb, do katere pride, ko opustimo stare
vzorce. Vsakdo od nas je na tisti ravni zavesti, ki jo je dosegel,
natanko tak, kot mora biti, v okviru zmožnosti razvoja človeškega
bitja. V vsakomur izmed nas je skrit potencial, ki omogoča
spremembe v smislu duhovne rasti, naloga terapevta – praktika pa je,
da ta potencial sproži. Vse ostalo opravi notranja življenjska sila
pacienta.
